Za Zamonijo sem prvič slišala v Bohinju, ko smo pred leti sedeli na planšarskem kosilu s sestrinimi obiskovalci iz Nemčije, takrat je Ulrichu ušla besedna zveza ”sladka puščava”, ki se je nato izkazala za ”Sladko puščavo” v deželi Zamoniji, kar je v meni vzpodbudilo veliko zanimanje, saj do tedaj kapitana Sinjedlakca nisem poznala, razen iz ARD-jeve otroške serije Oddaja z mišjo (le da me ta figura v svoji TV obliki ni pritegnila). Je pa moje zanimanje za kreature iz Zamonije opazila moja sestra, ki mi je bukvo v nemškem izvirniku podarila tiste jeseni za rojstni dan. Knjiga obsega dobrih 700 strani, zato si dolgo nisem vzela časa zanjo, vse do izpred enega meseca, ko so me razsvetlili, da od leta 2000 obstaja tudi v slovenskem prevodu. Načeloma z nemščino nimam nobenih težav, vendar pa je besedišče polno izmišljenih besed, skozi katere bi se ob branju originala prebijala zelo počasi, zato sem ob odkritju prevoda takoj stekla v knjižnico in moje popotovanje skozi Zamonijo ob strani Sinjedlakca se je pričelo.

Odpuljeni svet Zamonije je nastal v domišljiji ekstravagantnega nemškega ilustratorja, avtorja stripov in pisatelja Walterja Moersa (roj. leta 1957), ki je poleg kapitana Sinjedlakca zakrivil še nekaj drugih nemških popularnih figur, med njimi kleines Arschloch (Little Asshole, Mala rit) in Adolf Nazi-Sau ((Angleška verzija)) (Adolf Nazi-svinja). Že iz imen teh junakov je razvidno, da gre za komična, sarkastična in na momente že malce bizarna dela. Nekja podobnega preveva tudi fantastičen svet Zamonije, ki jo je avtor opisal v svojih romanih večkrat, največje pozornosti pa sta bila deležna zamonijska romana 13 1/2 življenj kapitana Sinjedlakca in Rumo (obe knjigi sta prevedeni v slovenščino).

Kapitana Sinjedlakca sicer najdete na policah mladinske literature, vendar pa je zaradi svoje domiselnosti, inteligentnega humorja in (na momente) grotesknosti primerna tudi za starejše bralce, predvsem za tiste, ki vedno radi pokukajo v kakšen izmišljen svet, z lastnimi zakoni in edinstvenimi prebivalci.

Trinajst in pol poglavij nas popelje skozi različna življenjska obdobja sinjemodrega medveda, ki trdi, da se je rodil iz pene morskega vala ali pa iz bisera školjke, ugrabili so ga palčki pirati, govoriti sta ga naučila čenčava valova, bil je navigator pterodaktilusa salvatorja (popotni reševalni zaver), bil je učenec enega najbistrejših umov v vesolju prof. dr. Črtomirja Črnonočnika, bil je žrtev jamskega zlobca, ujel fatamorganasto mesto Anagrom Ataf,  živel v velikanovi glavi, našel Atlantis in postal nepremagljiv lažigladiator in še in še in še… Knjigo toplo priporočam tistim, ki bi se morda znašli v kreativn blokadi, saj neverjetno pomaga nakravžljati domišljiske vozle, Moers namreč spretno podira zakonitosti, ki veljajo v našem svetu in jih na povsem drugačen način sestavlja v Zamoniji, sem pa tja, pa se tudi precej latentno obregne ob povsem realne družbene probleme časa, v katerem je knjiga izšla (leto 1999).

Knjiga, ki je nadvse primerna za dolge mrzle zimske večere…