V resničnem življenju ima Mojca rada Bedanca
Header

Umetnost ali obrt?

April 20th, 2010 | Posted by Mojcas in Zabluzek - (2 Comments)

Hecno je, da imam zadnje čase navdih za pisanje zapisov na blog ravno v tistih dneh, ko se delo zavleče pozno v popoldne ali noč. Danes je eden takih ”časov”, ko se je pripravljanje projekta zavleklo v pozno uro lovljena roka za oddajo (ne po lastni krivdi)… :) In ko pogledam na svoje delo, ki se zadnje čase vrti okoli ustvarjanja celostne komunikacijske ideje, platforme, rešitve, karkoli…se čedalje bolj zavedam, da je v tem prav malo romantike in umetnosti.

Odnosi z javnostmi in oglaševanje so obrt, ki ima bore malo z umetnostjo, kar včasih nekateri ljudje pozabljajo in svoje projekte dojemajo kot lastno umetniško izražanje. (#fail)  Priprava npr. oglasa/kampanje/younameit mora biti zasnovana na dejstvih, na poznavanju ciljne populacije, na sporočilih, ki jih želi slišati ciljna populacija in temu mora slediti tako vsebina kot forma. Prevečkrat pa so izdelki rezultat oblikovalčevega/piscevega trenutnega navdiha/okusa ali pa okusa/kaprice naročnika.

Na žalost je največkrat izbrana rešitev, ki se zdi najboljša naročniku, ki nonšalantno presliši nasvete strokovnjaka za komunikacije. Res je, da je v končni fazi naročnik plačnik in je zato zadnja njegova beseda, a naročnik bi se moral tudi zavedati, da če bi bilo njegovo znanje na tem področju tako veliko in nesporno, njegov okus pa reprezentativen, potem sploh ne bi potreboval najeti strokovnjaka, da opravi/opravlja zanj to delo.

Po drugi strani pa včasih avtorji oglasov in ostalih  komunikacijskih vsebin vsilijo svoje ”umetniške projekte” podjetjem in posameznikom, ki jih najamejo. Vse preveč je larpurlartizma tudi v oglaševanju in odnosih z javnostmi, vsebin in form, ki so same sebi namen, nimajo pa nikakršnega sporočila in draža za ciljno populacijo.

Kreativnost, valilnice idej, sporočil, oblik, barv,… Zunanji opazovalec bi verjento pogledal na oglaševalski posel kot na prodajalno idej, na kraj, kjer ljudem nove ideje padajo iz rokava, zorijo, se medijo…a na žalost tudi gnijejo. Kreativni proces pa nemalokrat zmoti neusmiljen tempo in lovljenje rokov, kar že sam po sebi ubije vso romantiko. Verjetno bo kdo oporekal, ko bom rekla, da ni težko nabrati dobrih idej…je pa hudičevo težko nabrati prave ideje…  Umetnost ali obrt? Odgovor: Obrt prepoznavanja pravih idej.

Še vedno ena najboljših slovenskih TV reklam…takrat so še vedeli, komu prodajajo, kaj in kako naj to storijo…

,

Blog pod nesrečno zvezdo

April 19th, 2010 | Posted by Mojcas in Tuhtanja - (9 Comments)

Tale blogec očitno ni ”rojen” pod srečno zvezdo. Najprej sem gostovala na testnem slovenskem strežniku, ki se je izkazal za izredno nezanesljivega, njihova podpora pa za zelo neažurna in neodzivna, zato sem ob prvi priliki prekinila sodelovanje in odnesla svoj blogec na gostovanje čez lužo. Po nekaj mesecih gostovanja tam, lahko rečem, da hosting dela tipi-topi, da se strežnik ne sesuva več enkrat dnevno (kot se je to dogajalo pri slovenskem ponudniku).

Sledilo je preusmerjanje DNS strežnikov in ker sem se zadeve lotila sama…telebansko…sem za pomoč prosila znanega slovenskega prodajalca domen, ki mi je s svojimi neuporabnimi navodili dal občutek, da me imajo za norca. Nakar sem jim sicer prijazno, a dovolj jasno povedala, naj me ne rugajo v glavo in naj povedo jasno, kam so v svojem administratorju skrili nastavitve DNS strežnikov. Po tej intervenciji, sem  končno dobila prava navodila.  In ne bi delala kravala zaradi tega, če ne bi bile te nastavitve res fino skrite, da sem sama obupala po nekaj urnem brskanju po administratorju, ki je btw…postavljen brez vsakega sistema in logike, ampak to je že druga zgodba…

Ko je ravno vsebina bloga (kljub pomanjkanju časa) zalaufala, se je zgodil drugi šok… Bila sem ”žrtev” t.i. ”ribarjenja”. Nekomu se je pač dalo. Ne vem točno ali je nekdo ustavaril moj fake blog ali fake spletno stran mojega strežniškega administratorja…v glavnem, posledica tega je bila, da mi je nekdo izbrisal vse, kar je doslej nastalo… Na srečo sem imela backup od takrat, ko sem menjala strežnik, žal pa je med tem minilo že dva meseca in ti vmesni zapisi so se izgubili. Verjetno tavajo nekje kot smeti po internetnem vesolju, a nimam časa in ne volje jih iskati…življenje gre pač dalje:) V internetno življenje sem vrnila, kar se je dalo, zamenjala pa sem tudi template, saj kaže, da je bil  ravno template tisti, preko katerega me je nekdo izbral za žrtev ribarjenja.

Tako to je…zato se opravičujem vsem, ki ste prispevali komentarje, ki pa so zdaj skupaj z zapisi šli v internetno črno luknjo.

Me pa preganja še druga težava…in sicer moja internetna povezava…ampak to je zgodba, ki je ne mislim več pogrevati… Zelo iritirajoče je, da mi povezava crkne vedno v tistem momentu, ko imam jaz pet minut časa in idejo za zapis…grrrrrrrr….but it’s not the end of the world…jet :)

, ,

Bela

April 17th, 2010 | Posted by Mojcas in Barve - (2 Comments)

Obljubim, da se bom potrudila in obnovila zapise Rdeča, Črna in Modra, ki so se izgubili zaradi sheklanega bloga.

,

Fragmenti dneva

April 14th, 2010 | Posted by Mojcas in Zabluzek - (0 Comments)

Deževnik se od ugodja zvija na pomladnem dežju. Dolga je še njegova pot čez zlizani asfalt in če so mu zvezde danes namenile srečo, bo preživel to pot čez cesto. Imajo tudi deževniki horoskop? Morda se je v njem zapisalo: »Uspelo vam bo nemogoče. Danes so vam zvezde naklonjene, vse bo steklo kot po maslu. Tudi deževno vreme ne bo pokvarilo vašega razpoloženja. « In če imajo tudi deževniki svoje horoskope, kakšen je deževnik rojen v znamenju leva…

Gospodična, ki je od glave do peta oblečena v Jeana Paula Gaultierja bere knjigo o duhovnosti, ”pravih” vrednotah in nepomembnosti materialnega. Njena oprava brez čevljev in torbice stane čez 1000 evrov. Spotoma je donirala še 20 evrov knjižnici, saj je očitno knjigo prebirala res dooooolgo časa. Morda se je tako poglobila vanjo, da jo je pozabila vrniti.

Majhni otroci so pomanjšani negativi svojih staršev, pa čeprav bi ti radi, da mislite, da niso. Pomanjkanje avtoritete in zbrklanost podstrešja staršev se odraža na razštelanem otroku. Včasih si želim, da otroci ne bi videli neumnih sprenevedajočih obrazov svojih stvariteljev in da jih nikdar ne bi posnemali…

Gospod na stopnicah v zadregi pojasnjuje svojemu desetletnemu sinu, kdo je bila ta gospa, ki ga je tako lepo pozdravila. V gospodovi obrambni drži je nekaj sumljivega…

Iz službe sem odšla ob sedmih in nikjer v stavbi ni bilo ne duha ne sluha o čistilkah, ki bi ob tej uri že morale končati z delom. Morda bi res jutri nesla s sabo v službo krpo in čistilo…metlico za strniščno školjko? Tista velika strašna recesija ali zgolj recesija delavnosti?

Jabolčna čežana je izpolnila moja pričakovanja in upe. Delo končano, energije je bilo pa še dovolj za en zblojen blogerski zapis. Vedno se lahko zaneseš nase in na jabolčno čežano… Če jogurtu ne bi potekel rok trajanja, bi bilo verjetno še boljše in energijski obrok bi bil popoln.

Danes te potrebujem. Zelo. Srečna sem, da te imam. Objemi me.

JEBA

April 12th, 2010 | Posted by Mojcas in Uncategorized - (0 Comments)

Moj blogec je bil tarča napada in zato so se zapisi zadnjih dveh mesecev izgubili.Morda  jih še najdem. Upanje umira zadnje.

Follow me