Pa saj skoraj vsak dan odprem v WordPressu ”Add new post”, pa potem obstanem pred belino. Imam nešteto klobčičev besed, ki so zamotani v mojih mislih, pa sem jih pripravljena deliti samo z njim. Luštno je, zato časa za pisanja kar ne najdem. Tudi dela je veliko, zato se ob večerih izogibam računalnika. Vikendi pa so namenjeni najljubšim ljudem in rečem. Če bi pisala o vsakem dogodku, ki sem ga obiskala, vsaki prireditvi, bi bilo tole kot spletni napovednik ali pregledovalnik dogodkov. Če bi pisala o nama, bi kdo od bralcev fasal diabetes, pa tudi najlepše reči želim obdržati samo za naju. O delu je težko pisati, saj se moraš zaradi spoštovanja svojih naročnikov preveč cenzurirati, da zadeve  sploh niso več zanimive.

Bom pa napisala kakšno kratko zgodbo. Kmalu.:)

Tistim, ki me karate, da nič ne pišem.