Festival Panč sem priženjena posvojila. Imam ga pa tako rada kot svojega. Letos bodo komiki tresli vaše salo ali trebušne mišice (kar pač imate) štiri zaporedne dni od nedelje do srede (23. do 25. avgust). Vsak večer bo svoje miselne prebliske, prigode in nezgode razkrivalo 6 komikov iz internacionalnega izbora komikov. Poleg naših in meni omiljenih Pižame, Perice, Trontja, Vodopivca in Bučana, bodo nastopili še drugi slovenski, hrvaški, ameriški, angleški, madžarski in v Sloveniji šolan komik in Bosne. Festival bo zopet povezoval eden od dveh organizatorjev Andrej Težak Tešky, ki je poleg zmajčka postal maskota festivala.
Če bo vreme dalo, bodo vsi nastopi na Ljubljanskem gradu, v primeru dežja pa se festival seli v Cvetličarno. Nekaj kart je še na voljo za nedeljo in ponedeljek. Jaz pridem, pa ti?
Tudi on pride! In Tinki Binki tudi
”Zavci”
August 18th, 2010 | Posted by in Hudomušno | Ta kratke | Trenutki neprištevnosti:) - (0 Comments)Z mojim najdražjim imava novo sproščujočo mantro. BWAAAAAAAH! Ukradla sva jo pri prifuknjenih junakih računalniške igrice, ki naju je navdušila pred kratkim. Originalno slišijo tile Zavci na ime Raving Rabidds, ušli pa so iz francoske igrice narejene za Wii, ki ima kul ime Rayman contre les Lapins Crétins. V francoščini se res še bolj fino sliši
Zdaj pridno zbirava Zavce, brskava za njimi po internetu in delava periodične invazije na avstrijsko trgovino, kjer jih prodajajo. Še malo pa se bodo sosedji začeli spraševati, če ni morda kaj resno narobe z nama. BWAAAAAH!
Armada Zavcev
Bwaaah! Mantra. Paše. Zen.
Laislabonitabwaaah!
Rastabwaaaah!
Zavci iz JAR.
Zavec Dejanbwaaah!
Če se vam figurice niso prikupile, si morate ogledati video – KLIKNI, SE SPLAČA! Tile Zavci pravzaprav ne znajo nič koristnega, delajo neumne face in se derejo ”Bwaaaah!” in ”Daaaaaaa!”. A moraš jih imeti rad.
Trenutek odločitve
August 14th, 2010 | Posted by in Spominčice | Trenutki neprištevnosti:) - (0 Comments)Pomanjkljivost bivanja v tej dimenziji je, da nam ni dan popravni izpit. Vesela sem, da lahko rečem, da ne bi ničesar za nazaj spreminjala in popravljala, nekaterim to ni bilo in ne bo nikoli več dano. Zakaj človeka potegne v kolesje nesreče in tesnobe je težko ugotoviti, če tam nisi nikoli zares bil. Kako stopiti iz njega, bi vedel povedati vsak, le svar je malce težje izvedljiva. Tako kot ideja, ki se zdi briljantna, nato pa zvodeni in se razblini. V kolikšni meri je človek racionalno bitje in v kolikšni je sanjač, ki si želi nemogoče in si postavlja neuresničljive cilje. Zakaj stremi proti luni in prepeva zvezdam, ko pa ima okoli sebe toliko lepote, ki se je lahko dotakne. Pa se je ne. Zakaj si ti, ki so izbrali živeti svoje življenje na svoj način, vseeno želijo zadovoljiti zahtevam družbe. Kako pride do trenutka, ko se človek odloči, da vzame v roke pištolo in si vzame življenje? Je ta misel seme, ki vzklije in raste s časom, s solzami, s stisko, z neuresničenimi sanjami, vsakič ko se ne more dotakniti lune? Kakšen je občutek, predno si človek požene kroglo v srce? Ali še okleva, bi se ga z dobrim argumentom še dalo prepričati, naj tega ne stori? Pomisli na ljudi, ki ga imajo radi, ali se mu pred očmi odvrti vse življenje? Ne vem. Kot verjetno ne bomo nikoli izvedeli zakaj in čemu.
Prejšnji teden sem napisala prvi pogrebni govor.













