Ne, ne…tole se ne bo spremenilo v blog o hrani, a tako je naneslo, da smo imeli danes spet nekaj pozornosti vrednega na mizi. Moj najdražji je pripravil gruzijsko enolončnico, ki bi se obrnila, če bi jo poklicali »adžapsandali«. Prvič so nama jo predstavili v gruzijski restavraciji Zlato runo na Štihovi ulici v Ljubljani. Če tam še niste bili, ne odlašajte. Gruzijske tradicionalne jedi izvirajo iz prehrane kavkaških nomadskih plemen, kar pa nikakor ne pomeni, da je njihova prehrana preprosta. Velik del prehrane temelji na mesu, a je tudi vegetarianskih jedi precej. In ker je k nama na obisk prišel vegetarijanec, je bila to odlična priložnost, da zopet pripraviva adžapsandali.
Priprava je zelo preprosta: v loncu prepražiš na koščke narezan jajčevec, dodaš čebulo, žličko koriandra, kumine in paprike (če imate radi pekoče, lahko dodate pekočo), na kocke narezan krompir (fino ga je prej skuhati posebej), na koščke nbarezano papriko in po eni od variant tudi stročji fižol (midva ga ža nisva imela) in paradižnikovo mezgo. Vse skupaj pokuhaš ca. 20 minut. Za okras lahko dodate tudi petršilj. In to je to. V Zlatem runu vam adžapsandali postrežejo v lončeni posodi in z lesenimi žlicami. Naročite še lobiani (odlična fižolova pita), šašlik (nabodalo) itd… O gruzijski hrani in ponudbi v Zlatem runu lahko povem le najboljše. Da o tem, kako prijazen je lastnik g. Tamazi Nozadze, sploh ne govorim. In če boste že enkrat tam, poskusite še gruzijski konjak, ne bo vam žal.
Pri nas pa smo danes jedli tole:
Adžapsandali v pripravi.
Adžapsandali na krožniku.
Šampinjoni z gorgonzolo.
Slik sladice pa ne bom lepila, ker ni bila domače izdelave. :)
ZADNJA MNENJA