V Franciji je v teh dneh na živilskih tržnicah in v supermarketih vse polno kotičkov z rabarbaro. Zato sem izkoristila priložnost in spekla svojo prvo rabarbarino pito z jagodami in hruškami. Rabarbara me spominja na dom mojega očeta, kjer so imeli veliko rastlino rabarbare iz katere so pripravljali čudovito dišeč kompot. Jaz pa sem bolj pie person. Svoje najdražje sem pocrkljala s pito, ki jo pripravljam po svojem klasičnem receptu za pite.
Količino rabarbare, jagod in hrušk izberem glede na velikost pekača. Edino pravilo, ki se ga držim je, da mora sadje pokrivati celotno testo in povsem napolniti pekač, sicer se lahko zgodi, da pita ne bo uspela ali pa vsaj ne bo lepa na pogled. Vsa ostala navodila najdete tukaj.
Meni je uspelo v gosteh pripraviti tole okusno in lepo pito:
Recept je pravzaprav nadvse preprost. Pa še nasvet – ne lupite rabarbare, kar sicer zmotno počne precej ljudi.
Vem, da že dolgo nisem nič pisala. Ne bom se zopet izgovarjala na čas, ker je to že obrabljena fora. Včasih pač zmanjka tudi malo motivacije, ali pa se nakopiči sebičnost, zaradi katere lepe trenutke včasih raje zadržim kar sama zase. Danes je bil eden od lepih, a napornih dni, poln malih doživetij, predvsem tistih zelenih z domačega vrta.
Sveža špinača iz domačega vrta je končala v slastni pomladanski rižotki s porom, bučkami, papriko, paradižnikom, meto, in limono…
… ter v torticah z edamcem s papriko, mlado čebulico in česnom.
Na vrtu sem nabrala zardevajoče lepotičke …
Na poti na vrt sem nabrala žito …
V vazici v kuhinji oddaja prelestne vonjave meta…
Iz pečice je zadišalo po pregrešni čokoladni piti.
In še nekaj imamo v pečici ….
Da ne bo preveč zmedenih obiskovalcev bloga … v peči je bila čokoladna rolada… :)
Lepotec iz Ljubljanskega živalskega vrta.
Čeprav v praznovanje dneva zaljubljencev na točno določen dan v letu ne verjamem, saj je treba ljubezen izkazati vsak dan, pa vem, da vsaka ženska rada vidi, če se njen dragi izkaže s kakšno pozornostjo tudi na 14. februar. Ta post je posvečen vsem moškim, ki boste panično iskali darilo za svojo drago in pa za vsem ženskam, ki bi rade preživele lep dan s svojim najdražjim.
Pred nekaj meseci sta mi moja draga sodelavca podarila darilni bon za celodnevno razvajanje v Wellnessu Orhidelia v Termah Olimlje. Včeraj sva si z Bedancem končno lahko vzela prost dan, pa tudi moja noga je že približno pripravljena na ”napore” wellnessa. Dan se je začel z dolgim spancem, čudovitim jutrom, odlično kavo in vanilijevo vročo čokolado v Attemsu v Rogaški Slatini. Sproščujočo sobota sva nadaljevala v magičnem ambientu Wellnessa Orhidelia, ki vzame dih vsakemu gostu vajenemu običajnih slovenskih term. Ni čudnega, da je bila Orhidelia leta 2009 izbrana med nominirance v kategoriji Počitnice na World Architecture Festivalu. Orhidelia prebudi čute z vonjem, barvami, igro svetlobe in teme, prijetnimi zvoki in predvsem s spokojnostjo. Ne le, da sem bila sama povsem spoščena in umirjena, opazila sem, da je to zadelo tudi vse ostale. Nikjer nobenega dretja, nobenih vreščečih osebkov, nobenega glasnega govorjenja. Imajo pa odličen wellness program. Midva sva se sproščala predvsem v savnah, preizkusila pa sva tudi njihovo kulinariko in wellness napitke. Vvrhunec dneva oz. večera (Orhidelia je ob petkih in sobotah odprta do 24. ure!) je bila čokoladna savna, pri čemer se po celem telesu namažeš s čokolado, ta pa se ti potem topi na telesu. Kaj si ljubitelj čokolade lahko želi več?! Ne kupujte dragih parfumov, raje za 33€ nekomu pričajte dan, ki ga ne bo pozabil.
In to ni niti približno vse, kar lahko doživite in poskusite v Orhidelii. Nekatere reči je težko opisati, treba jih je pač doživeti…
ZADNJA MNENJA