Še vedno so najlepši pirhi tisti, ki se srečajo z rdečo čebulo in cvetjem ter zelenjem, ki poganja okoli hiše. Letos smo jih skupaj ustvarjale z mami in taščo.
Category Archives: Vie Getes Du?
Vrnjen polepšan dan
Na neko zelo mrzlo in sneženo nedeljo sem na služben telefon prejela klic gospe iz Kranja, ki si je kljub zelo slabemu vremenu želela oditi na Ptuj, kjer bi si ogledala predstavo Kurentova svatba. Karte pa so bile razprodane. Na prodajnem mestu so ji rekli, da bodo morda karte še zvečer na blagajni, ni pa to gotovo. Ker sem v tistem času delala na prjektu, ki je zajemal tudi to predstavo, sem imela to moč, da sem lahko poklicala organizatorje in jih povprašala kako in kaj je s kartami. Uspela sem gospe rezervirati karti za razprodano predstavo. Če se je bila pripravljena v snežnem metežu pripeljati na Ptuj, si je karto res zaslužila.
Včeraj, en mesec po tem dogodku pa sem na službeni naslov prejela paket z njeno na roke napisano zahvalo (res lepa gesta!) in s knjigo stripov po literarni predlogi Mihe Mazzinija. Lahko si predstavljate moje presenečenje in veselje, saj je gospa popolnoma zadela moj okus. Na žalost nimam več njene telefonske številke, da bi se ji zahvalila. Morda pa najde to objavo na spletu.
Najbolj pa se ne veselim darila, ampak tega, da sem nekomu polepšala dan.
Sivi in žalostni februar
Ja, vem, že več kot mesec dni nisem nič napisala. Večinoma ni bilo časa, ko pa je bil, se sem zavestno ignorirala pisanje. Še dobro, da je imel februar le 29 dni. Bil je eden najbolj čudnih, napornih in žalostnih mesecev v zadnjih letih. Poleg vseh težav, sem v službi vodila še naporen projekt, ki se kar ni nehal. Vmes smo se po prav na Velentinovo po težki bolezni posovili od babice, ki je ena najpomembnejših oseb v mojem življenju, saj je definirala moje otroštvo, ki je bilo do sedaj eno najlepših obdobij v mojem življenju. Predvsem po njeni in dedkovi zaslugi, ki sta nam omogočila brezskrbno otroštvo, skaklanje v naravi v vseh letnih časih. Poleg tega sta nas naučila še spoštovanja do drugih ter odgovornosti, kadar smo pazili na mlajše mulčke v našem tropu. Da o neponovljivi babičini kuhinji sploh ne govorim. …
V februarju so sledile še druge zdravstvene težave v družini, moje slabo počutje … Na srečo je s toplejšim vremenom prišlo tudi nakej dobrih novic, tako da ni vse črno. Zdaj, ko se življenje počasi umirja in vrača v mirne vode (vsaj upam), bo treba čas posvetiti predvsem sebi in svojemu zdravju. Lepo vreme in daljši dnevi bodo prinesli veliko prložnosti za sproščujoče pomladne sprehode. Predvsem pa me čaka precej zadolžitev, mnogih med njimi prijetnih, in če bo vse posreči tudi nekaj oddiha in brezskrbnih dni. Tega si res želim.
Jabuček ugrizne nazaj!
Fotka je nastala med gledanjem soočenja in ko sva obupala nad ljudmi, ki vodijo/bodo vodili našo državo, sva prestavila na Conana barbara s Khalom Drogom :)
Tale fotka je nastala z najinim novim hišnim ljubljenčkom Olympus Pen Mini E-PM1. Luštna žverca.
Rojstni dan tam, kjer je vse po moje
Dva dni pred svojim rojstnim dnem sem dobila reisefieber in se na vrat na nos odločila, da si vzamem prost dan in se odpravim čez mejo. Odločila sem se, da presenetim svojega dragega in ga odpeljem na sonce in morje. Revežu se še sanjalo ni kaj sem pripravila. :)
Nadrealistična peščena obala
Na četrtek sem mu naročila, da je bil pripravljen, ko sem prišla iz službe in mislil je, da greva na večerjo. Pred odhodom od doma sem mu rekla še naj s sabo vzame sončna očala, kar ga je povsem zmedlo, saj je bila zunaj že tema. Ko sva se vsedla v avto, sem mu v roke pomolila kuverto z namigi o najini destinaciji. Kmalu je ugotovil, da tisto noč ne bova spala doma. Zjutraj, ko je še spal sem napakirala kuferček z najinimi oblačili in vsem potrebnim za kratek oddih, pretihotapila sem ga v avto, da ni ničesar posumil. Tako sva se polno opremljena odpeljala Lignano, turistično mestece na vrhu Jadrana, na poti med Trstom in Bentkami. Preživela sva lep večer s sprehodom po ulicah, ki so dišale po borovcih in kjer je močna, a prijetna burja, zavijala okoli vogalov.
Naslednje jutro je bilo jasno in sveže, ne prav toplo, na peščeni obali pa se je vrtinčil peščeni vihar vetra, ki se je bohotil v vseh svoji nadrealistični lepoti. Dragi je posnel zgornjo fotografijo, ki se je ne bi sramoval Salvador Dali.
Kasneje naju je pot peljala proti Trstu in Miramaru, kjer naju je pričakalo indijansko poletje, zato sva se pomartinčkala v parku. Bil je čudovit rojstni dan, še mami mi je doma spekla torto. :)
-
- Nadrealistična peščena obala
ZADNJA MNENJA