Tale fotka je nastala z najinim novim hišnim ljubljenčkom Olympus Pen Mini E-PM1. Luštna žverca.

Nadrealistična peščena obala

Na četrtek sem mu naročila, da je bil pripravljen, ko sem prišla iz službe in mislil je, da greva na večerjo. Pred odhodom od doma sem mu rekla še  naj s sabo vzame sončna očala, kar ga je povsem zmedlo, saj je bila zunaj že tema. Ko sva se vsedla v avto, sem mu v roke pomolila kuverto z namigi o najini destinaciji. Kmalu je ugotovil, da tisto noč ne bova spala doma. Zjutraj, ko je še spal sem napakirala kuferček z najinimi oblačili in vsem potrebnim za kratek oddih, pretihotapila sem ga v avto, da ni ničesar posumil. Tako sva se polno opremljena  odpeljala  Lignano, turistično mestece na vrhu Jadrana, na poti med Trstom in Bentkami. Preživela sva lep večer s sprehodom po ulicah, ki so dišale po borovcih in kjer je močna, a prijetna burja, zavijala okoli vogalov.

Naslednje jutro je bilo jasno in sveže, ne prav toplo, na peščeni obali pa se je vrtinčil peščeni vihar vetra, ki se je bohotil v vseh svoji nadrealistični lepoti. Dragi je posnel zgornjo fotografijo, ki se je ne bi sramoval Salvador Dali.

Kasneje naju je pot peljala proti Trstu in Miramaru, kjer naju je pričakalo indijansko poletje, zato sva se pomartinčkala v parku. Bil je čudovit rojstni dan, še mami mi je doma spekla torto.

Click here to view the video on YouTube.

Njena poezija mi je blizu, ker odraža doživljanje neke generacije, ki išče svoj prostor v urbanem svetu. Če boste kdaj imeli priložnost dobiti v roke katero od njenih knjig, vam jih toplo priporočam. Sicer pa lahko za pokušino najdete tri njene pesmi v izvirniku in slovenskem prevodu v Antologiji Dnevov poezije in vina 2011, eno pesem pa v prevodu tudi na spletni strani Dnevov poezije in vina 2011.

Coeur de Lion

Predvsem pa upam, da bom še kdaj imela priložnost srečati to odštekano umetnico.

Kljub slabemu vremenu je bilo najino kampiranje ob Kolpi nadvse sproščujoče in luštno, le malce mrzlo.

]]> http://mojcas.com/2011/07/27/jesensko-kampiranje/feed/ 0 http://mojcas.com/2011/06/26/grrmslo/ http://mojcas.com/2011/06/26/grrmslo/#comments Sun, 26 Jun 2011 20:09:05 +0000 Mojcas http://mojcas.com/?p=1051 Read more →]]> Minuli teden me je doletela čast, da sem lahko na potepanju po Sloveniji spremljala Georga R. R. Martina. Že dva dni se spravljam k pisanju, da bi strnila svoje vtise, a vedno pridem do enakega zaključka – te vtise je nemogoče strniti, zato bo ta zapis zgolj kolaž nekatrerih slik, ki razkrivajo en majcen del obiska ameriškega mojstra peresa Georga R. R. Martina v Sloveniji. Globoko sem hvaležna Mladinski knjigi, ki mi je omogočila to doživetje. Presrečna pa sem tudi, da sem lahko življenjska sopotnica človeku, ki s svojim umom in mnogimi talenti moje življenje dela polno dogodivščin.

Zgornja slika je nastala v četrtek 23. junija pred kosilom na Ljubljanskem gradu, kjer smo Martinu pripravili srečanje s slovensko kulinariko in majhno skupinico oboževalcev. Kosilo je v živo na spletu prenašala televizijska hiša HBO (Adria).

Spodnja slika pa je nastala dan prej, ko smo sredi Kopra srečali Martinovega oboževalca, ki je v vozičku spodaj vozil njegovo zadnjo knjigo Vranja gostija.

Osebje v koprskem Domu knjige se je maksimalno potrudilo s sprejemom, oblekli so se v srednjeveška oblačila, knjigarno polepili z grbi družin iz serije Pesem ledu in ognja, naredili skrinjico z zmajskimi jajci.

V Domu knjige so Martina pričakali oboževalci iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije,… Podpisovanje je trajalo zgolj 2 uri… ljubljanska zgodba je bila malo daljša…

Po Kopru smo se odpravili v Predjamski grad, ki je Martina tako očaral, da je na svoj blog zapisal, da že razmišlja o tem, kako bi grad vpletel v eno svojih zgodb.

Grad je sijal v vsej svoji lepoti, po ogledu pa so nas po srednjeveško pogostili v Taberni zraven gradu, kjer smo fino namastili.

Martin je imel dva dni morilski urnik, novinarji so drenjali za njegov intervju. Je pa malce potarnal nad njimi, saj je že naveličan venomer odgovarjati na ista vprašanja. Njegov asistent Ty je celo predlagal, da naslednjič prideta na intervju z laptopom in potem Ty na Googlu poišče odgovore na vprašanje iz prejšnjih intervjujev. Je pa tudi pripomnil, da to ni problem slovsnekih novinarjev, ampak je povsod po svetu enako.

Drugi dan Martinovega obiska v Sloveniji je sledil sprehod po Ljubljani, kosilo na Ljubljanskem gradu. Kosilo z redkimi povabljenimi srečneži je minilo v sproščenem duhu, zaključi pa smo ga s šilom medice (kot se spodobi).

Kosilo z Martinom je v različnih nagradnih igrah zadela peščica srečnežev.

Nato je sledilo maratonsko podpisovanje knjig v Konzorciju. Nihče, ne organizatorji, ne Martin sam ni pričakoval takšnega odziva. Podpisovanje v Konzorciju je preseglo vsa pričakovanja in meje, v knjigarni se je drenjalo 2000 ljudi, ki so si želeli spoznati dobrodušnega pisatelja.

Podpisovanje se je zaključilo malo pred polnočjo, po skoraj šestih urah. Neverjetno je bilo opazovati oboževalce, ki so čakali v vrsti tudi po 4 ure, a so kljub temu k Martinu prstopili vsi nasmejani in veseli.

Pa tudi Martin je bil po šestih urah podpisovanja še vedno dobre volje. Človek je res nadvse simpatičen in neverjetno skromen. V pogovorih z njim se je razkrilo, da ne razume še povsem kako popularen v resnici je. Popotovanje na Poljsko in v Slovenijo (kjer je na podpisovanje prišlo več fanov) sta razkrila, da ga na ameriški knjižni turneji verjetno čaka norišnica. Knjiga Igra prestolov je danes že na prvem mestu The New York Timesove paperback lestvice, na četrtem je njegova knjiga Spopad kraljev, na sedmem Vihra mečev, Vranja gostija pa na 12. mestu.  Zaradi množičnih prednaročil pa je že znano, da bo prvo mesto zasedla tudi naslednja Martinova knjiga iz serije Pesem ledu in ognja z naslovom Ples z zmaji, ki bo izšla po petih letih premora.  Kako bo Martin podpisoval knjige v ameriških mestih, kjer bo na srečanje z njim verjetno prišlo 5000 ljudi (ali več), ni jasno ne njemu, ne njegovemu asistntu in verjetno še komu… Povsem nezvezdniški pisatelj pa bi rad podpisal prav vsako knjigo in srečal prav vsakega oboževalca. Njegova vrnitev v ZDA bo verjetno srečanje z realnostjo in popularnostjo. Trenutno na svetu namreč ni popularnejšega pisatelja. Martin je odličen pisatelj in zato naj vas ne ustavi pridevnik ”fantazijski”, ki pri marsikom še vedno vzpodbudi odpor.

Zadnji dan potovanja po Sloveniji smo Martina odpeljali na grad Kamen, na žalost nam jo je zagodlo vreme, saj je močno deževalo, temperature pa tudi niso bile poletne.

Kasneje smo se v spremstvu blejskega župana odpravili na Bled, kjer je Martina očaral lično obnovljen Hotel Toplice, kjer je pojedel kremšnito in od grajskega tiskarja prejel čudovito darilo.

Čudovita ročno izdelana knjiga z ugraviranim Martinovim imenom ga je očarala.

Tudi sicer je George prejel precej lepih daril, midva sva mu podarila Turnirsko knjigo Gašperja Lambergarja.

V Kopru mu je eden od obiskovalcev prinesel domače olivno olje v steklenici na kateri so vgravirani grbi družin iz Zahodnjega.

Eden od njegovih bralcev pa je na kosilo z njim prinesel odličen domači kozji sir, ki je Martinu zelo teknil. Če si želite ta sir poskusiti tudi sami, se javite spodaj v komentarju in vašo željo bom posredovala dalje.

Na Bledu so nas pogostili v restavraciji Vila Bled, kjer so nam pripravili pravo gurmansko kosilo in ples za naše brbončice.

Če vas je zrajcala fotka (dela) sladice, si upate ogledati ves Martinovski jedilni list iz Vile Bled, ki je bil pripravljen posebno za Martinov obisk.

V petek smo utrujenega Martina odpeljali na letališče, kjer se je pričela njegova dolga pot do doma. Natrpan urnik in neizvedljiva logistika, sta razloga, da je Mladinska knjiga s programa črtala podpisovanje knjig v Mariboru. Že tako je Martin na svojem blogu tarnal o izčrpanosti. Na žalost smo mu morali pokazati kar se da Slovenije v treh dneh, v to vključiti še številne intervjuje in srečanja z oboževalci. Čeprav smo ga izčrpali skoraj do konca, smo ga tudi navdušili, tako upam, da ga bomo imeli čast srečati in gostiti še kdaj.

Martin ni imel povsod po svetu sreče s prevajalci, francoski je krvovolke spremenil v volkodlake, italjanski pa jelenov rog v grlu krvovolkulje v rog samoroga… samoroga?! Wtf…

Martin je name naredil izjemen vtis s svojo preprostostjo, vedrim in zabavnim karakterjem ter neizmernim znanjem in vedenjem o skoraj vsem, s svojo otroško radovednostjo in iskrenostjo. Še enkrat bi rada pohvalila vse na Mladinski knjigi, ki so pripravili Martinov obisk, zaposlene v Domu knjige in Konzorciju, ki so opravili naporno, a čudovito delo, in seveda Martinovim fanom, ki so ure in ure potrpežljivo čakali v vrti. Bilo je neverjetno!

Komaj čakam peto bukvo, da vidim kako jo je glavnim junakom Martin zagodel tokrat!