Če je človek še tako ignorantski, družbenim medijem se danes praktično ne more izogniti ((Seveda, če ima dostop do interneta.)). Različni uporabniki se razlikujemo le po stopnji intenzivnosti sodelovanja v njej. Nekateri smo bolj aktivni, drugi manj, tretji so zgolj voajerji,… A o tem ali je bolj sprevžen eksibicionizema ali voajerizem, ne bom razpravljala, ker me tovrstne debate ne potegnejo, vsak ima pač pravico, da se sam odloči in izbira, dokler nepovabljen ne posega v življenje drugega.
Kje se začne in kje konča zasebnost? Dojemanje meje med javnim in zasebnim, se je skozi človeško zgodovino nenehno spreminjalo, a ne s tako hitrostjo kot v zadnjih (recimo) dvajsetih letih. Z razvojem komunikacijskih tehnologij in aplikacij, se je v svojem bistvu spremenila tudi sama definicija komunikacije, ki je sproducirala celo ”absurde” kot je npr. spletni dnevnik, kjer človek komunicira pravzaprav sam s sabo, a kljub temu komunicira z nekaj desetimi, stotimi ali celo tisočimi ljudmi, ki povsem legalno kukajo v njegovo intimo. Že ta primer dokaj dobro prikazuje, da smo prišli do kapitalnega rušenja (če imamo radi senzacionalizem) ali preoblikovanja (če smo bolj zmerne narave) nekaterih prej, na videz, precej trdnih definicij. Iz napisanega kar štrli ven beseda ”intima”, ki jo mnogi sodobni sociologi, antropologi in komunikologi izpostavljajo kot ključno za razumevanje današnjih meja med javnim in zasebnim. Posrečeno je prehajanje te meje leta 2002 opisala italijanka Leopoldina Fortunati, ki se sicer ukvarja predvsem s temami zadevajoč družbo in množične medije ter spremembami v komunikacijskih praksah, sicer pa je profesorica na Univerzi v Udinah (Pedagoška fakulteta). Definirala je pojem ”nomadske intimnosti”, ki zelo posrečeno opiše nekatere prakse in procese, ki smo jim priča v današnjem načinu komunikacije, delovanju družb in medijev. Na kratko povedano, intimno s svojimi vdori v javno, odžira, požira, krade, krči prostor javnega. Tako je samo po sebi umevno, da intimno dobiva čedalje večji prostor tudi v množičnih medijih. Tako lahko pojasnimo poplavo resničnostnih šovov, rumenih medijev, ki zelo podrobno opisujejo življenja nekaterih posameznikov, lahko razumemo potrebo ljudi, da svojo intimo delimo z drugimi preko orodij družbenih medijev in željo ljudi, da o intimi drugih ljudi izvedo kar se da največ. Lahko rečemo, da je pojav družbenih medijev pravzaprav sprožila revolucijo oz. upor posameznika, ki je doumel, da njegovo življenje ni nič manj zanimivo kot so življenja ljudi, ki so do tedaj imeli nekakšen monopol nad pojavljanjem v klasičnih medijih. Andy Warhol je nekoč rekel, da bo prišel čas, ko bo imel prav vsak svojih petnajst minut slave. The time is now…
Po drugi strani pa so mnoga komunikacijska orodja omogočila, da postajajo prej zasebna komunikacija (vsaj deloma) javna. Intimen pogovor dveh prijateljev se zgodi na zidu Facebooka, fant in dekle si dopisujeta na Twitterju, sestra ti pusti komentar na blogu, prijatelji obujajo spomine pod fotografijo objavljeno na Facebooku… Intimno se dogaja v javnosti.
Ampak kje so meje? Če spremljamo dogajanje na družbenih mrežah se nam včasih zdi, da meja ni. A vendar so, le da so veliko bolj individualizirane oz. ”nomadske” ((Če uporabim terminologijo ”nomadske intimnosti”.)) kot so bile še pred nekaj leti. Moje dojemanje meja je morda povsem drugačno od tvojega itd… Mogoče sem pripravljena deliti s svetom mnogo več kot kdo drug, pa še vedno veliko manj kot nekdo tretji. Pravila ne obstajajo. A meje vendarle so, le da so nomadske…
So pa meje nujno potrebne, do tega spoznanja prej ali slej pride vsak uporabnih družbenih omrežij in medijev. Časi spletne romantike so minili. Obdobje, ko smo verjeli, da smo na spletu anonimni, neizsledljivi in da nas ne morejo prisiliti, da odgovarjamo za svoje besede objavljene na spletu, so minili. Vse, kar rečetem, zapišem, objavim na spletu ima posledice. Pa naj bo to sprememba statusa iz poročen v samski na Facebooku ali pa grožnja predsedniku vlade na novičarskem portalu. Posledice se dogajajo za štirimi stenami stanovanj ali pa za debelimi stenami sodišč, itd… Posledično tudi oglaševalci poznajo moje navade in me lahko ciljno nadlegujejo s svojimi oglasi. Itd… Facebook je postal največja svetovna prostovoljna baza informacij in menda vsi vemo, kaj to pomeni… Zato je potrebno dobro premisliti, kje boste postavili ograjico okoli svoje intime.
Dear social media user, everything you say/write/publish can and will be used against you…
Prej tistega dne…Objava na Twitterju…
Kasneje tisto popoldne na mizi ni kosila, je pa sporočilo na hladilniku…
p.s.: Da vas ne bo ta slikovni prikaz zmedel kot je mojega lubija, tole sem si izmislila, se mi je pa nekaj podobnega res zgodilo:) btw…jaz ne jem pri mami, no razen, kadar me povabi:)
