Da so študentske (in dijaške) demonstracije, ki se nameravajo zgoditi jutri budaleština od začetka do konca in da so vzpodbujene s strani organizacij in podjetij, ki na njihov račun živijo, je jasno marsikomu, a o tem so že mnogi povedali mnogo, tako se v to ne bom spuščala. Ne bom se spuščala v posamezne postavke zakona in kaj prinaša, predstavila bom le svoj primer.

Tudi sam sem koristila navidezno udobje študetske napotnice dokler se je dalo…in nisem obogatela. Delala sem polni delovni čas več let, pa letno nisem zaslužila, da bi si lahko ob vseh stroških in odhodkih lahko plačevala študij, če bi bilo to potrebno. Če bi si morala plačevati še najemnino in druge fiksne stroške, bi si mesečno v verjetno delala minus. Je pa moj delodajalec zaposloval preko 100 šudentov, ki so morali delati polni delovni čas, odhodi na fakulteto so bili prej nezaželjeni kot dovoljeni, mesečna mezda je bila nizka, delodajalčev strošek minimalen. Študentski servis pa je ustvarjal na naš račun lepe dobičke, s tem, da nam drugega kot napotnice, v vseh letih, ni ponudil. Letno je študentski servis sicer organiziral pijanko ali dve, ampak v primerjavi z mesečnim prihodkom, ki ga je imel na naš račun, je bil to pljunek v morje.

Vsa ta leta sem bila sam svoj sponzor malice in potnih stroškov, ki so bili glede na mojo oddaljenost iz Ljubljane, precejšnji. Nikoli nisem imela plačane bolniške, nikoli dopusta. Če bi zbolela za daljše obdobje ali zanosila, bi ostala bi brez vseh prihodkov in pravice do vrnitve na delovno mesto.

Delodajalec je imel pravico, da je odpovedal sodelovanje z nami z danes na jutri, brez posledic in brez razlogov. Bili smo pripravljeni sprejeti vse pogoje, tudi zmanjšanje urne postavke.

Mnogi smo delali polni delovni čas več let, a ta leta dela ne bodo zabeležena nikjer. Ne delam si utvar, da bom kdaj dočakala državno penzijo, a teh skoraj deset let nezabeleženega dela preko študentskega servisa, mi tudi ne bodo ravno pomagala na poti do pokojnine.

Sem pa, skupaj z ostalimi študenti, pomagala svojemu delodajalcu, da je fino prišparal, nekomu, ki si lasti študentski servis, pa smo pomagali obogateti.

Sem pa zaradi dela preko štdentskega servisa v času absolventa zanemarila svoj študij, na svojo škodo, v korist delodajalca. A ga ne krivim za to, odločitev je bila moja in povsem napačna. Nazadnje me delodajalec ni želel zaposliti, čeprav sem bila pri svojem delu izjemno uspešna in vestna, potreboval pa je ljudi za delo. Ko sem odšla so pač dobili drugega študenta.

Kdor od študentov verjeme, da ima v sedanjem sistemu študentskega dela več koristi kot mu jih obeta nov zakon, se hudo moti ali pa je bil fino nalagan. Najlažje je izkoristiti tiste najšibkejše, ki so pripravljeni sprejeti vsakršne pogoje.  Najlažje je dati najšibkejšim bon za študentski kruh, majske igre in sodček piva…pa tudi najbolj poceni je.

Zato sem ZA pravice študentov in ZA dolžnosti tistih, ki jih izkoriščajo. ZA zakon o malem delu.